1.3 ORALNO ANTIKOAGULACIJSKO
ZDRAVLJENJE
Oralno antikoagulacijsko zdravljenje se daje pacientom za
preprečevanje tromboemboličnih dogodkov, kot sta venska
tromboza in pljučna embolija, ali dogodkov, povezanih z
atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami.
Zdravljenje pomeni, da je treba spremljati in redno prilagajati
odmerke za vsakega pacienta glede na krvno preiskavo.
Odvisno od vzroka za oralno antikoagulacijsko zdravljenje je za
vsakega pacienta definirano terapevtsko območje, kar pomeni,
da mora biti rezultat meritve znotraj tega območja.
Protrombinski čas in INR
Dejavnost peroralnih antikoagulantov se spremlja z merjenjem
protrombinskega časa (PT) v sekundah, ki je enak času,
potrebnem za nastanek fibrinskega strdka. Tromboplastin se
uporablja kot reagent za izračun protrombinskega časa (PT).
Odvisno od narave tega reagenta in uporabljene opreme je
mogoče pričakovati različne rezultate PT.
Zato je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) leta 1977
priporočila metodo za standardizacijo sistema. Vrednosti
protrombinskega časa se tako pretvorijo v vrednosti INR
(International Normalized Ratio – mednarodno normalizirano
razmerje) s pomočjo naslednje enačbe:
INR =
( )
ISI
PT
MNPT
Kjer je PT protrombinski čas, dobljen v preizkusu, MNPT
povprečen običajen protrombinski čas in ISI mednarodni indeks
občutljivosti, ki ustreza tromboplastinu. Vrednosti parametrov
MNPT in ISI prihajajo iz kliničnih študij za umerjanje.
Farmakološka aktivnost oralnih antikoagulacijskih
zdravil antagonistov vitamina K se lahko spremeni
zaradi drugih zdravil, zato lahko jemljete le zdravila,
ki vam jih je predpisal vaš zdravnik.
Določene jetrne bolezni, motnje delovanja ščitnice
in druge bolezni ali stanja, pa tudi prehranska
dopolnila, zdravilna zelišča ali spremembe prehrane
lahko vplivajo na terapevtsko aktivnost peroralnih
antikoagulantov in rezultate INR.
196