8 âe se uporabnik tej potisni sili ne upira dovolj, obstaja
nevarnost, da se bo Ïaga premaknila tako daleã nazaj, da se
bo debla dotikala samo ‰e z odbojnim obmoãjem meãa, kar
bo povzroãilo odsunek. (36)
Îaganje s spodnjim robom meãa, to se pravi od zgoraj
navzdol, se imenuje Ïaganje na vlek. V tem primeru Ïago
vleãe proti deblu, njeno teÏo pa nosi spodnji rob meãa. Ta
naãin Ïaganja omogoãa uporabniku bolj‰i nadzor Ïage in
poloÏaja odbojnega obmoãja meãa.
9 Upo‰tevajte navodila za bru‰enje in vzdrÏevanje meãa in
verige. Meã in verigo vedno zamenjajte samo v
kombinacijah, ki jih priporoãamo. Glejte navodila v poglavjih
Rezila in Tehniãni podatki.
Osnovna tehnika Ïaganja
OPOZORILO! Nikoli ne Ïagajte samo z eno
!
roko. Îage ne morete varno obvladovati,
ãe jo drÏite samo z eno roko. Zmeraj z
obema rokama na roãajih trdno drÏite
Ïago.
Splo‰no
• Îagajte vedno s polnim plinom!
• Po vsakem rezu prestavite plin v prosti tek (ãe
neobremenjen motor predolgo teãe s polnim plinom in brez
obremenitve verige, lahko to povzroãi hudo okvaro motorja).
• Îaganje od zgoraj = Ïaganje v poloÏaju, ko veriga vleãe k
deblu.
• Îaganje od spodaj = Ïaganje v poloÏaju, ko veriga odriva od
debla.
Îaganje v poloÏaju, ko veriga odriva od debla, pomeni veãjo
nevarnost odsunka. Glejte navodila v poglavju Kako prepreãimo
odsunek.
Izrazi
Îaganje = splo‰en izraz za Ïaganje lesa.
Îaganje vej = odstranjevanje vej s podrtega debla.
Razcep = deblo ali veja se razcepita, predno ju preÏagamo.
Pred zaãetkom Ïaganja upo‰tevajte pet zelo
pomembnih dejavnikov:
1 Poskrbite, da se rezilo ne bo zagozdilo v rezu.
2 Poskrbite, da se deblo med Ïaganjem ne razcepi.
3 Poskrbite, da veriga med Ïaganjem ali po njem ne udari ob
tla ali kak drug predmet.
4 Obstaja nevarnost odsunka?
5 Lahko teren in drugi pogoji v va‰em delovnem okolju vplivajo
na to, kako varno pri delu stojite in hodite?
Na to, ali se bo veriga zagozdila in ali se bo deblo preklalo,
vplivata dva dejavnika: kako je deblo podprto pred in po Ïaganju
in ali je napeto.
V veãini primerov se lahko izognete tem teÏavam tako, da
Ïagate v dveh etapah: najprej z zgornje in nato s spodnje strani
1153134-26 Rev. 3 2010-02-11
DELOVNA TEHNIKA
debla. Prepreãite, da deblo uveljavi "svojo voljo" s tem, da se
veriga zagozdi ali pa, da se deblo razkolje.
POMEMBNO! âe se veriga med Ïaganjem zagozdi:
ugasnite motor! Îage ne sku‰ajte izvleãi iz reza. Ko Ïaga
"spusti", se lahko pri tem po‰kodujete na verigi. Rez razprite
s primernim vzvodom in Ïago izvlecite.
Navodila spodaj so teoretiãen opis najbolj obiãajnih situacij, ki se
lahko pri Ïaganju primerijo uporabniku in kako je v teh situacijah
primerno ravnati.
Îaganje vej
Pri odstranjevanju debelih vej ravnajte enako kot pri Ïaganju
debel.
Nerodne in teÏavne veje Ïagajte po kosih.
Îaganje
Ko imate les zloÏen morate vsak del posebej vzeti, ga postaviti
na rezalno mizo in ga posebej odÏagati.
Iz delovnega obmoãja odstranite odÏagane dele. S tem, ko jih
pustite na delovnem obmoãju poveãate nevarnost odsunka ter
nevarnost izgube ravnoteÏja med delom.
Deblo leÏi na tleh. Nobene nevarnosti ni, da se veriga zagozdi
in da se deblo razcepi. Obstaja pa velika nevarnost, da veriga ob
koncu reza udari ob tla.
Deblo preÏagajte z zgornje strani. Ko ste z rezom deblo skoraj
preÏagali, pazite, da se veriga ne dotakne tal. Motor naj teãe s
polnim plinom, vseskozi pa bodite pozorni na to, kaj se lahko
primeri. (37)
âe imate moÏnost (lahko deblo obrnete?), konãajte z rezom,
ko ste preÏagali 2/3 debla.
Obrnite deblo in preÏagajte zadnjo 1/3 z vrha.
Deblo je podprto na enem koncu. Obstaja velika nevarnost,
da se razcepi.
Zaãnite Ïagati s spodnje strani (pribliÏno do 1/3 premera
debla).
Nadaljujte z Ïaganjem z zgornje strani, dokler se reza ne
sreãata.
Deblo je podprto na obeh koncih. Obstaja velika nevarnost,
da se veriga zagozdi.
Zaãnite Ïagati s zgornje strani (pribliÏno do 1/3 premera
debla).
Nadaljujte z Ïaganjem z spodnje strani, dokler se reza ne
sreãata.
OPOZORILO! Nikoli ne posku‰ajte Ïagati
!
hlodov, ki so naloÏeni en na drugega ali
pa so postavljeni skupaj. Tak‰en
postopek neverjetno poveãa nevarnost
odsunka, ki lahko pomeni resne ali smrtne
po‰kodbe.
Slovene – 227