Bresser BIOLUX NV Instrucciones De Uso página 112

POZOR!
V ta namen lahko uporabite
»MicroCut« rezalnik (sl. 6,
24) ali nož/skalpel (bodite
izredno previdni!!!).
odrezke položite na stekleni
objektni nosilec ter jih nato
pokrijte s krovnim steklom.
8.3 Izdelava lastnega preparata
Položite objekt, ki ga želite opazovati, na ste-
kleni objektni nosilec ter s pomočjo pipete (sl.
8, 22a) dodajte kapljo destilirane vode (sl. 8).
Nastavite krovno steklo navpično na rob vo-
dne kaplje, tako da voda odteče vzdolž roba
krovnega stekla (sl. 9). Sedaj krovno steklo
počasi spustite na vodno kapljo.
NASVET!
i
Sredstvo »Gum-Media« (sl. 2,
25b), ki ste ga prejeli skupaj z
mikroskopom, je namenjeno
za izdelavo trajnih preparatov.
To sredstvo dodate namesto
destilirane vode. Sredstvo
»Gum-Media« se strdi, tako
da objekt trajno ostane na
objektnem nosilcu.
112
9. Eksperimenti
V kolikor ste se že seznanili z mikroskopom,
lahko opravite naslednje eksperimente.
9.1 Časopisni tisk
Te
Kaj potrebujete:
1. majhen kos papirja iz dnevnega časopisa s
sliko in nekaj črkami;
2. podoben kos papirja iz ilustrirane revije.
Za opazovanje črk in slik morate izdelati ča-
sovno omejene preparate. Na mikroskopu
izberite najmanjšo možno stopnjo povečave.
Najprej vzemite preparat s časopisnim papir-
jem. Črke so scefrane in nalomljene, ker se
dnevni časopisi tiskajo na hrapav papir nižje-
ga kakovostnega razreda. Črke ilustrirane re-
vije so bolj gladke in istočasno tudi popolnej-
še. Slika iz dnevnega časopisa je sestavljena
iz številnih majhnih točk, ki imajo »umazan«
videz. Slikovne pike (rastrske pike) slike iz ilu-
strirane revije so ostre.
9.2 Tekstilna vlakna
Kaj potrebujete:
1. vlakna različnih tekstilnih izdelkov: bombaž,
platno, volna, svila, umetna svila, najlon itd.;
2. dve igli.
Vsako vlakno položite na objektni nosilec in
ga obdelajte z iglama, da postane fibrozno.
Vlakna nato navlažite in pokrijte s krovnim ste-
klom. Mikroskop nastavite na majhno stopnjo
povečave. Bombažna vlakna so rastlinskega
izvora in pod mikroskopom izgledajo kot plo-
ščati, zasukani prameni. Vlakna so na robovih
debelejša in bolj okrogla kot na sredini. Prav-
zaprav so bombažna vlakna dolge, zožene
cevi. Vlakna platna so prav tako rastlinskega
izvora, okrogla in ravna. Vlakna se lesketajo
kot svila in imajo veliko število odebeljenih
delov na cevkah. Svila je živalskega izvora in
ima, v nasprotju z votlimi rastlinskimi vlakni,
masivna vlakna manjšega premera. Vsako
posamezno vlakno je gladko in enakomerno
ter podobno majhni stekleni palici. Volnena
vlakna so prav tako živalskega izvora. Površi-
na je sestavljena iz prekrivajočih cevk, ki iz-
gledajo nalomljene in valovite. V kolikor imate
možnost, priporočamo, da primerjate volnena
vlakna iz različnih tkalnic. Pri tem posvetite
pozornost različnim podobam vlaken. Stro-
kovnjaki lahko na osnovi tega celo določijo
državo izvora volne. Kot že samo ime pove,
je umetna svila proizvod dolgega kemičnega
postopka. Vsa vlakna imajo trde, temne linije
na gladki, lesketajoči površini. Vlakna se po
postopku sušenja nakodrajo. Opazujte sku-
pne značilnosti in razlike.
9.3 Morske kozice
Kaj potrebujete:
1. jajčeca kozic (sl.2, 25 d);
2. morska sol (sl.2, 25 c);
3. posoda za valjenje (sl.2, 23);
4. kvas (sl. 6, 25 a).