3.2 Privezovanje pri večdelnih
privezovalnih verigah oz. obešalih
Pri večdelnih privezovalnih verigah naj kot nagiba ne bo
manjši kot 15°, v nobenem primeru pa ne sme presegati
60°. Koliko delov privezovalne verige (posameznih verig)
je mogoče razvrstiti med nosilne, naj za vsako dviganje
določi ustrezno usposobljena oseba ter tako izključi
možnost preobremenitve.
Načeloma so pri 4-delnih privezovalnih verigah privzame,
da so nosilni trije deli (posamezne verige) oziroma
v odvisnosti od bremena dva dela (dve posamezni verigi).
Pri 3-delnih privezovalnih verigah v odvisnosti od načina
privezovanja velja, da so nosilni trije deli (tri posamezne
verige) oziroma dva dela (dve posamezni verigi). Iz tega
izhaja, da način privezovanja zelo vpliva na to, koliko
delov privezovalne verige (posameznih verig) se lahko
obremeni. Pri uporabi na mobilnih žerjavih praviloma velja,
da sta nosilna samo dva dela (samo dve posamezni
verigi). To velja samo pri simetrični obremenitvi. Pri tem je
treba med drugim upoštevati standard EN 818-6 in DGUV
(nemško zavarovanje za nesreče), pravila 100-500 in tudi
specifične lokalne veljavne predpise. Pri nesimetrični
obremenitvi je treba zmanjšati nosilnost, kot je opisano
v nadaljevanju.
3.3 Simetrična obremenitev
Med uporabo je treba biti pozoren, da je zagotovljena
simetrična obremenitev delov verige (posameznih verig).
Samo tako je mogoče zagotoviti, da se teža dvigajočega
bremena enakomerno porazdeli na vse dele privezovalne
verige (na vse posamezne verige). Obremenitev lahko
štejemo še kot simetrično, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
• Breme znaša manj kot 80 % podatka o največji
nosilnosti
• Koti nagiba vseh delov privezovalne verige
(vseh posameznih verig) niso manjši kot 15°
• Koti nagiba vseh delov privezovalne verige
(vseh posameznih verig) so enaki oziroma
se medsebojno razlikujejo za največ 15°
• V primeru tridelnih ali štiridelnih privezovalnih verig
se ustrezni koti v ravnini privezovanja medsebojno
razlikujejo za največ 15°
3.4 Asimetrična obremenitev
Pri nesimetrični obremenitvi delov privezovalne verige
(posameznih verig) je treba zmanjšati nosilnost. V primeru
dvoma naj velja, da samo en del privezovalne verige (ena
veriga) nosi celotno težo. Ustrezne podatke boste našli
npr. v tabelah s podatki o nosilnosti na strani 4. Pri tem
upoštevajte tudi DGUV (nemško zavarovanje za nesreče),
pravila 100-500.
3.5 Izravnalo
Uporaba izravnala pri simetrični obremenitvi verig pri
4-delnih privezovalnih verigah pomeni, da velja, da so vsi
štirje deli privezovalne verige (vse 4 posamezne verige)
nosilni. Kot nagiba izravnala naj ne prekorači 15°. To ne
velja pri nesimetrični porazdelitvi bremena!
Sl. 3.5.1: Izravnalo
3.6 Skrajšanje verige
S pomočjo skrajševalnih delov lahko spreminjate dolžino
verig. To je treba narediti za izravnavo neenakomernosti pri
razporeditvi priveznih točk tako, da se breme lahko dviguje
v vodoravni legi in stabilno. Pri tem se nastavi želena
dolžina od privezovalne točke do skrajševalnega kavlja in
nato se naslednji verižni člen zapne v režo kavlja. Po potrebi
popravite nastavljene dolžine verig.
POZOR: Nevarne situacije, ki povzročajo
nevarnost materialne škode, če se jih ne
prepreči.
Sama uporaba skrajševalnih delov še ne pomeni, da je
porazdelitev bremena simetrična!
Skrajševanje lahko izvedete samo s skrajševalnimi kavlji
oziroma kremplji. Pri skrajševanju in pri transportu bremen
morate biti pri uporabi privezovalnih verig pozorni.
POZOR: Nepravilno izvedeno privezovanje lahko povzroči,
da breme med dviganjem pade na tla.
Vsakokrat pred začetkom dviganja preverite lego verige
v skrajševalnem delu.
Obešanje bremen (visi na verigi, ki je pritrjena na kavelj,
poteka pod bremenom in se vrne na kavelj) je dopustno
Privezovalne verige 11/2019 / Pridržujemo si pravico do sprememb!
5