8. Preostale nevarnosti
NEVARNOST Preostale nevarnosti se v prvi
vrsti pojavljajo zaradi neupoštevanja tega
navodila za uporabo in zaradi neizvajanja
običajnih tehnik za privezovanje. Zaradi tega
lahko dviganje ocenijo in izvajajo samo ustrezno
usposobljene osebe. Preobremenitev zaradi
neupoštevanja največje dopustne nosilnosti ali
opustitev zmanjšanja nosilnosti zaradi vplivov
temperature, asimetrije, obremenitve robov
oziroma zaradi obremenitve zaradi sunkov,
lahko povzročita prenehanje pravilne
funkcionalnosti verige, kar velja tudi za vgradnjo
neustreznih rezervnih delov, prekoračitev
dopustnega kota nagiba, močna nihanja pri
veliki obremenitvi ter uporabo nepreskušenih
oziroma zasukanih ali zavozlanih posameznih
verig. Našteto lahko povzroči prenehanje
pravilne funkcionalnosti verige in padec
bremena na tla in posledično neposredno
oziroma posredno smrtno nevarnost ali
nevarnost telesnih poškodb oseb, ki se
zadržujejo v območju nevarnosti delovanja
dvižnih naprav.
Pri uporabi 4-delnih privezovalnih verig za dviganje togih
bremen se lahko zgodi, da večino mase bremena nosijo
samo trije oziroma samo dva dela privezovalne verige
(tri ali dve posamezni verigi) (glejte DGUV (nemško
zavarovanje za nesreče), pravila 100-500) in pri tem
preostali deli privezovalne verige (posamezne verige)
služijo samo za stabilizacijo bremena. Tu gre za primer,
pri katerem dolžine posameznih delov privezovalne verige
(posameznih verig) niso ustrezno skrajšane, te dolžine
niso enake in/ali privezovalna mesta niso ustrezno
natančno razporejena (nesimetrična porazdelitev
bremena). V tem primeru prav tako obstaja nevarnost
preobremenitve oziroma loma.
Pri naraščajočem kotu nagiba poleg sile v delu privezo-
valne verige (posamezni verigi) raste tudi sila in s tem
napetost v vodoravni smeri glede na breme. To lahko
povzroči poškodbo / lom bremena ali privezovalnih mest.
Če težišče bremena leži nad privezovalnimi mesti, lahko
postane breme nestabilno in se prevrne. Ta nevarnost se
pri kotih nagiba manj kot 15° in pri nihanju bremena še
poveča.
9. Ravnanje pri nesrečah / motnjah
NEVARNOST: Po nesreči oziroma po
nepredvidenem dogodku – npr. nezgodi,
pregretju, preobremenitvi, koliziji, vplivu kislin
in kemikalij – je treba prenehati uporabljati
privezovalno verigo. Treba je paziti, da zaradi
odstranjevanja privezovalne verige ne morejo
nastati poškodbe bremena ali telesne
poškodbe oseb, npr. zaradi nestabilnosti
bremena in zaradi njegovega morebitnega
prevračanja. Po potrebi pred odstranjevanjem
prvotne privezovalne verige privežite še
drugo privezovalno verigo. Potem odstranite
prvotno privezovalno verigo in stanje naj
preveri ustrezno usposobljena oseba.
10. Nadomestni deli
Nadometne dele lahko menjajo samo ustrezno usposoblje-
ne osebe, ki imajo na voljo potrebna znanja in izobrazbo.
Uporabljati je dovoljeno samo nadometne dele proizvajal-
ca PFEIFER. Uporabljate lahko samo nove sornike,
vpenjalne puše in druge varovalne elemente. Za vprašanje
se obrnite na mobilno tehnično službo podjetja PFEIFER
ali prepustite popravilo specialistom podjetja PFEIFER.
11. Skladiščenje in transport
NAPOTEK: Privezovalne verige, ki jih
ne uporabljate, hranite na za ta namen
predvidenem ogrodju. Po uporabi jih ne pustite
ležati na tleh, saj se v tej legi lahko poškoduje-
jo. Če privezovalne verige ostanejo na kavlju
žerjava neobremenjene, njihove končne kavlje
obesite nazaj v privezovale dele oziroma
ustrezna poglobljena mesta na kavlju žerjava
ter tako preprečite nevarnost zaradi njihovega
prostega nihanja ali nehotenega zapenjanja.
Če privezovalnih verig nekaj časa predvidoma ne boste
uporabljali, jih pred skladiščenjem očistite, posušite in
zaščitite pred korozijo, npr. malo jih naoljite. Po daljšem
času skladiščenja naj privezovalno verigo pred njeno
uporabo preveri ustrezno usposobljena oseba in določi,
ali je prekoračen predpisan interval preskušanja oziroma
veriga ni bila pravilno skladiščena – glejte tudi poglavje
Preskušanje in vzdrževanje.
Privezovalne verige 11/2019 / Pridržujemo si pravico do sprememb!
11