Pred začetkom dela je treba preveriti, ali zavora verige pravilno deluje. V primeru, da zavora ne
deluje učinkovito, je treba pred pričetkom dela opraviti regulacijo ali popravilo v pooblaščenem
servisu.
Če motor deluje z visoko vrtilno hitrostjo ob vklopljeni zavori verige, to povzroči pregretje sklopke
žage. Če se zavora verige vklopi med delovanjem motorja, je treba takoj spustiti vzvod pripirnika in
motor zadržati v prostem teku.
NAPENJANJE VERIGE ŽAGE
Med delom z žago se rezilna veriga podaljšuje zaradi segrevanja. Raztegnjena veriga se rahlja, kar lahko
povzroči njeno snetje z meča.
Sprostite pritrdilni matici meča (7).
Prepričajte se, da se veriga (21) nahaja v vodilnem utoru meča (20).
Z izvijačem obračajte vijak za regulacijo napetja verige (8) v desno, dokler veriga ni ustrezno napeta.
Ponovno preverite napetje verige (veriga se mora na sredini meča dvigniti na višino okrog 3 – 4mm (slika I).
Trdno privijte pritrdilni matici meča (7).
Verige ni dovoljeno premočno napeti. Na močno segreti verigi izvedena regulacija lahko povzroči
njeno prekomerno napetost po ohladitvi.
DELO Z VERIŽNO ŽAGO
Pred pričetkom nameravanega dela se je treba seznaniti s točko, ki vsebuje pravila za varno delo z
verižno žago. Najprej je priporočljivo pridobiti izkušnje z rezanjem pogrešljivih kosov lesa. To omogoča
tudi bližnje seznanjenje z možnostmi žage.
Vedno je treba upoštevati varnostne predpise.
Verižno žago je mogoče uporabljati le za rezanje lesa. Z njo ni dovoljeno rezati drugih materialov.
Stopnja vibracij in pojav povratnega udarca se spreminjata med rezanjem raznih vrst lesa.
Verižne žage ni dovoljeno uporabljati kot vzvod za nošenje, premikanje ali ločevanje predmetov. V
primeru ukleščenja verige je treba izklopiti motor in v drevo zabiti plastični ali leseni klin, da bi osvobodili
žago (slika J). Ponovno zaženite orodje in še enkrat previdno pristopite k rezanju.
Žage ni dovoljeno pritrjevati na fiksna mesta.
Na njen pogon je prepovedano priključevati druge naprave, ki jih proizvajalec žage ne imenuje.
Med rezanjem žage ni treba pritiskati z veliko silo. Vršiti je treba le neznaten pritisk, ko motor deluje pri
polnem odprtju pripirnika.
Če se med rezanjem žaga uklešči je ni dovoljeno s silo izvleči iz reza. To lahko povzroči izgubo
nadzora nad žago in poškodbo operaterja in/ali poškodbo žage.
Pred pričetkom dela mora biti zavora verige sproščena.
Pritisnite tipko blokade vzvoda pripirnika (1) in vzvod pripirnika (11) (pred pričetkom rezanja počakajte,
da motor doseže polno hitrost).
Ves čas zadržujte polno hitrost:
Dovolite, da veriga reže les. Rahlo pritiskajte žago navzdol (slika K).
Da ne bi izgubili nadzora ob koncu operacije rezanja, je treba prenehati pritiskati na žago.
Po zaključku rezanja sprostite vzvod pripirnika (11), s čimer omogočite, da motor deluje v jalovem teku.
Pred odložitvijo žage je treba izključiti motor.
Zadrževanje visokih obratov brez rezanja lesa vodi k nepotrebnim izgubam in izrabi delov.
ZAŠČITA PRED POJAVOM POVRATNEGA UDARCA
Pod povratnim udarcem se razume gibanje verige žage navzgor in/ali nazaj, do katerega lahko pride, ko
veriga žage s svojim delom na konici meča naleti na oviro.
Prepričati se je treba, da je rezani material na pravilen način fiksiran.
Uporabite sponke, da bi fiksirali material.
Med zagonom in delom je treba žago držati z obema rokama.
Med povratnim udarcem se žaga obnaša na nenadzorovan način, pride do zrahljanja verige (slika L).
Neustrezno naostrena veriga povečuje tveganje pojava povratnega udarca.
Rezanja ni dovoljeno nikoli opravljati nad višino ramen.
134